O meni

Po več kot desetih letih dela v zdravstvu me je življenjska pot postopoma usmerila v bolj oseben in poglobljen stik z ljudmi. Danes delujem kot specializant integrativne psihoterapije, kjer je v središču mojega dela empatičen, pristen in varen terapevtski odnos.

Dolga leta sem večino časa preživel v svoji glavi, kjer sem analiziral, načrtoval in premleval. Danes se tam zadržujem nekoliko manj – ali pa vsaj pogosteje opazim, kdaj je čas, da se vrnem v stik s sabo. Tečaj čuječnosti, številni odmiki v tišino ter desetdnevna vipassana meditacija na Šrilanki so mi prinesli pomembno zavedanje, da moje misli niso vedno prijazne, da jih včasih jemljem preveč resno in da ob tem lahko izgubim stik s telesnim doživljanjem. Večletna praksa čuječnosti ter nadaljevalni tečaj v sočutje usmerjeni čuječnosti (MBCL) sta mi pomagala postati boljši prijatelj samemu sebi – in posledično tudi drugim.

Na tej poti sem se srečal z metodo Fokusinga, ki mi je odprla nov način grajenja mostu med mislimi in telesom. Skozi to izkušnjo sem se lažje naučil prepoznavati telesne občutke ter sprejemati tudi tiste manj prijetne. To novo razumevanje me je spodbudilo k sodelovanju na številnih mladinskih izmenjavah s področja somatike, kreativnih tehnik in duševnega zdravja mladih. Poleg tega prakticiram tudi somatsko integracijo, ki mi omogoča nadaljnje poglabljanje stika s telesom.

Vse te izkušnje so me postopoma pripeljale nazaj k bolj formalni obliki izobraževanja: enoletnemu študiju psihoterapevtske propedevtike na Univerzi Sigmunda Freuda (SFU) ter nadaljnjemu študiju integrativne psihoterapije na Inštitutu IPSA, kjer me je posebej nagovoril celosten pristop k razumevanju človeka.

Zunaj terapevtske prakse me navdihujejo ustvarjanje z glino, potovanja, kolesarjenje, kulinarika in hribolazništvo. Sem radoveden raziskovalec življenja; že v študijskih letih sem bil član odprave v Afriko, kjer me je močno zaznamoval kontrast med različnimi načini bivanja. Srečanja z drugimi kulturami so v meni poglobila zanimanje za človeka in raznolikost poti, po katerih lahko živimo, ter me spodbudila k raziskovanju novih načinov bivanja tudi v vsakdanjem življenju.

V naglici sodobnega sveta pogosto najdem umiritev v stiku z naravo in pri delu z glino, ki me uči potrpežljivosti, sprejemanja nepopolnosti ter prisotnosti v trenutku. Pomemben prostor v mojem življenju imajo tudi filmi in serije, ki mi poleg sprostitve prinašajo refleksijo in navdih za razmislek o odnosih, življenjskih dilemah in človeški izkušnji. Ustvarjalni in telesni procesi mi omogočajo stik s kreativnostjo ter notranjim ravnovesjem, ki mi predstavljata pomembno oporo v zahtevnejših življenjskih obdobjih in temelj za pristno ter stabilno terapevtsko prisotnost.